Razpored svetih maš najdete na oglasni deski.

telefon župnije Sladka Gora 03/ 5824 161

telefon župnijskega upravitelja Marka Veršiča 041 /382 684

Nedeljske svete maše:

Lemberg: ob 8.00

Sladka Gora: ob 10.30

Oratorij bo v tednu od 13. do 18.julija

13.julija ob 17.00 je začetek priprav oratorija z lanskimi birmanci animatorji

Udeleženci  se zberemo v sredo 15. julija ob 9.00.

Zaključek oratorija bo v soboto,18. julija ob 16.00 s svetomašo.

Čimprej se prijavite v župnišče ali s e-sporočilom na tel 041 887 354.

Kaj potrebujete s seboj.

Razigranost, dobro voljo, za preobleč stvari kot ste oblečeni doma za prespat pa dve rjuhi ali spalno vrečo.

Za nami je prijeten večer spomina, zahvale, pesmi in pisane besede, ki jo je ustvarjala Štefka MAJCEN.

Ob spominu na njen rojstni dan (22.12. 1927) smo pripravili literarni večer.

Njeno zapisano besedo nam je z vsem čutom za lepo besedo podarjala domačinka Greta Kokot Rajković. Župnijski pevski zbor je zapel dve njeni, v notni zapis prestavljeni pesmi Majniška in Zvonovi, ki je nastala ob smrti župnika Franca Bizjaka.

Ljudske pevke, s katerimi je ustvarjala ves čas pa zapele več njenih pesmi. Vzpodbudna beseda šmarskega župana Jožeta Čakša nas je vse okrepila v veličini tega lepega večera in spomina na Štefko.

Lep obisk domačinov, sovaščanov in sorodnikov je prispeval k dobremu počutju, in pogovoru, ki so ga skupaj s pevci ustvarjali člani TD Skriti biser Sladka Gora.

Takšnih večerov smo še prav posebej veseli saj dajejo novo kvaliteto preteklosti in iz pozabe iztrgajo najžlahtnejše strani kvalitetnega življenja v preteklosti.

Ob tej priložnosti smo izdali njene pesmi, ter nekatere priložnostne in pogrebne govore, s katerimi se je Štefka uvrstila med literarne ustvarjalce. Skoraj bo minilo dve leti kar se je na prav poseben način, kar iz pevskega kora, na praznik Gospodovega razglašenja, preselila v večnost. Milost Štefkinega odhoda nam je vsem še prav posebej poudarila njeno ljubezen do Sladke Gore in njeno neomajno vero v Božjo previdnost, ki jo je krepila s pogostimi obiski svetišča tudi med tednom.

Njena zakladnica literarnih del ima veliko etnološko vrednost. Pesmi so nastajale ob raznih priložnostih, v glavnem z namenom povzdigniti razne slovesnosti. Priložnostni in še posebej pogrebni nagovori pred nas postavijo način življenja naših faranov v minulem stoletju. Izvirni so in sestavljeni v bogastvu pogleda na življenje s sončne strani. Natisnjeni govori dajejo vzpodbudo, da bi se zbrali tudi tisti, ki so razsejani po župniji, ker jih je Štefka izročala svojcem po pogrebih.

Literarni večer s Štefko Majcen, ki ga je pripravilo TD Skriti biser Sladka Gora je prinesel veselo sporočilo v ta praznični čas na zelo žlahtni ravni.

Božični blagoslovi v prihodnjih dneh

nedelja, 28.12.: Beli Potok, Jerovska vas, Ržiše,

ponedeljek, 29.12.:  Dolga Gora 1. del

torek,   30.12.: Dolga Gora 2. del, Bobovo,

sreda,   31.12.: Polžanska Gorca, Gradec, del Polžanske vasi

petek, 2. 1. 2009.: ostanek Polžanske vasi, Nova vas, Sotensko

sobota, 3. 1.: Topolovec, Krtince

nedelja, 4. 1.: Pečica

ponedeljek, 5.1.:  Lemberg, Pijovci ob cesti

torek,   6. 1.: Pijovci

Po prestavitvi sedeža župnije iz Lemberga na Sladko Goro leta 1768, se je po letu 1790 pokopavalo le še na Sladki Gori. Od samega začetka pokopališča na Sladki Gori je bil tudi sredi njega postavljen križ. Iz župnijske kronike za leto 1923 zvemo, da so takrat poskrbeli za nov križ na pokopališču. Lep korpus je bil izdelan iz mehkega lesa. V zadnjem času je zelo klical po obnovi. Restavrator, ki si ga je ogledal, je opozoril na močne poškodbe. Zaradi izpostavljenosti in debelih nanosov barve je pospešilo hitro propadanje lesa. Odsvetoval je vsako obnovo, če bo korpus še naprej izpostavljen zunanjim vremenskim vplivom. Uspelo nam je dobiti nov korpus, ki je identičen prejšnjemu, izdelan iz snovi, ki dobro prenaša vremenske spremembe. Da bi prejšnjemu korpusu, ki je lepo ročno delo lahko podaljšali življenjsko dobo, ga bomo, ko bodo zbrana sredstva dali v obnovo, nato pa namestili na primernem kraju v zaprtem prostoru župnije. Priporočam se za prostovoljne darove, darove, ki bodo darovani z dobro voljo. Na praznik vseh svetih bo ob molitvah na pokopališču  križ blagoslovljen.

V ponedeljek 25. 8 se prične oratorij ob 9.00

Trajal bo do srede 27.8., z zaključkom maše ob 16.00.

Ne pozabite vzeti na oratorij

- dve rjuhi ali spalko

- več obleke za preobleč in športne copate,

- kopalke za igre z vodo,

- dobro voljo.

Od gorce do gorce na Sladki Gori, ki bo v soboto 28. junija od jutra do večera , z začetkom ob 9. uri s kulturnim programom

Letos si boste lahko ogledali v župnijski kašči na Sladki Gori razstavo z nošo, narejeno iz sladkogorskih fresk, nekatera oblačila iz 19. stoletja, prisluhnili programu, ki se bo pričel ob 9.00.

Obiskovalci ob samem startu dobijo zemljevid poti, zloženko o Sladki Gori in ponudbo v posameznih gorcah. S štartnino za 3 € boste prejeli pohodni karton, kjer boste na vsakem obisku znamenitosti prejeli tudi žig. Ob koncu poti boste za zbrane žige prejeli tudi lepo nagrado.

Med potjo si boste lahko ogledali prikaz košnje, izdelavo kolja za vinograde, izdelavo lončenih izdelkov na lončarskem kolovratu, slikarsko razstavo, hišo pesnika Alojza Hergoutha, cerkev sv. Mihaela, kjer bo tudi sveta maša. Možen bo ogled starega gotskega zvona v zvoniku cerkve Sv. Mihaela.

 V gorcah desetih ponudnikov so na voljo številne dobrote kmečkih gospodinj, več vrst vina in domače žganje. Srečali se boste tudi s čebelarstvom.

Našteli smo vam le nekaj posebnosti bogate ponudbe pohoda Od gorce do gorce. Pot ni težka, primerna je tudi za mlade družine kot za upokojence. Vsekakor pa je treba obuti primerno pohodno obutev.

Letošnji ponudniki gostoljubja na pohodu Od gorce do gorce

Šketova gorca

košnja pod Hergouthovo hišo

Hergouthova hiša

Potiskova domačija

cerkev sv. Mihaela

slikar Slavko Jerič

Majcnova gorca

Čebularjeva gorca

Sitarjeva gorca

Smoletova gorca

Juršetova gorca

Farovški kozolec

Za pot se lahko odločite v dveh smereh. Lahko krenete na začetku v smeri smerokazov in se povzpnete na vrh v smeri Jerovske vasi ali pa izberete pot najprej mimo Juršetove in Smoletove gorce. Prav lepo ste vabljeni tudi domačini, da ta dan doživite Sladko Goro z očmi in srcem tistih, ki prihajajo občudovati te kraje od drugod.

Pred nami je mesec maj. Pravimo mu najlepši mesec. Za župnijske aktivnosti je to tudi čas, ko se intenzivno odvija veliko stvari. Predvsem je to čas, ko smo veliko skupaj tudi zaradi:

- veroučnih vsebin,

- obiskovanja šmarnic,

- priprave na preverjanje veroučnega znanja ob zaključku veroučnega leta (13. junij).

Prireditve v maju:

- vseslovenski pastoralni dan, v Celju, 10. maja,

- obhajanje osrednjega škofijskega praznika,18. maj,

- revija dekanijskih pevskih zborov v Šentjurju, 18. maj,

Dogodki v župniji:
ZAČETEK ŠMARNIC:

Sladka Gora: ob 18.30

Lemberg: ob 18.00

Dolga Gora – Žnidarjeva kapela: 19.00

Mestinje – Zupančeva kapela: ob 19.30

- lepa nedelja pri Pankraciju 18. maja,

-  slovesnost prvega svetega obhajila, 25. maj.

Da bi vsi skupaj aktivno sodelovali, bili med seboj usklajeni in nam bodo vsa ta srečanja v duhovno bogatitev, je še kako pomembno napraviti tudi dober načrt, razdeliti delo in po svojih močeh pomagati drug drugemu. Zato začenjamo s srečanji:

- za starše letošnjih prvoobhajancev bo v ponedeljek, 21. aprila ob 19.30.

- za starše letošnjih birmancev bo v četrtek, 24 aprila ob 19.30.

- za člane ŽPS bo v sredo 23. 4. ob 19.30

Da bomo ustvarjali pravo vzdušje in drug drugega bogatili, imejo radi te naše dejavnosti. Vse imajo skupni cilj: aktivno živeti Jezusovo zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega. naj nam pri tem še posebej pomaga župnijska zavetnica: Čudodelna Mati Božja na Sladki Gori.

Verouk v mesecu maju in priprava na prvo sv. obhajilo.

Pripravo za prvoobhajnce bomo imeli dva petka 9. in 16. maja ob 17.30. 22 maja na praznik Rešnjega telesa in krvi bomo imeli sveto spoved

Veroučenci, ki ne bodo obiskovali šmarnic bodo imeli v maju vsak petek, ob 16.00 reden verouk.

Z birmanci bomo imeli poleg obiskovanja šmarnic ob nedeljah redna srečanja v zakristiji na Sladki Gori in v Lembergu.

SVETO VELIKONOČNO TRIDNEVJE

Cerkveno leto doseže svoj višek v svetem velikonočnem tridnevju na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto. V obredih z znamenji ponazarjamo dogodke zadnjih dni Jezusovega življenja in odrešenja: trpljenja, smrti in vstajenja. Tako znova doživljamo Jezusovo velikonočno skrivnost.

VELIKI ČETRTEK

Sveto velikonočno tridnevje začenjamo praznovati z VEČERNO SVETO MAŠO. Na poseben način obhajamo in podoživljamo:

Postavitev zakramenta svete evharistije ali svete maše. Pri zadnji večerji je Jezus vzel kruh in kelih ter rekel: »To je moje telo…« in »To je moja kri…«

Postavitev zakramenta svetega mašniškega posvečenja z naročilom: »To delajte v moj spomin.«

Naročilo nove zapovedi: «Ljubite drug drugega!«Jezus nam z umivanjem nog učencem daje zgled take ljubezni in služenja bližnjemu. Ta večer se Jezusu  zahvaljujemo za odrešenje in ga častimo navzočega v sveti evharistiji. Barva bogoslužnih oblačil je bela.

VELIKI PETEK GOSPODOVEGA TRPLJENJA nas spominja na Jezusovo trpljenje in smrt na križu. Ta dan edini v letu ni svete maše. Bogoslužje, ki ga obhajamo popoldne in zvečer vsebuje:

Ob 15.00, uri Jezusove smrti je v župnijski cerkvi križev pot.

Zvečer je ob 18.00 vstop k oltarju tako, da pademo na tla. Nato je:

opravilo božje besede, ko premišljujemo Jezusovo trpljenje in v prošnjah za vse potrebe molimo, da bi vsi ljudje sprejeli odrešenje.

Čaščenje križa, ko častimo Jezusa, ki je za nas daroval svoje življenje.

Sveto obhajilo, ko prejmemo Jezusa, ki nas je odrešil.

Po bogoslužju prenesemo Najsvetejše (monštranco, ogrnjeno s tančico) v božji grob. Rdeča barva Jezusovih oblačil nas spominja na Jezusovo trpljenje.

NA VELIKO SOBOTO blagoslavljamo ogenj, jedila, ki vzbujajo v nas veselje, da nas je Jezus odrešil, obiskujemo božji grob in častimo Jezusa. Ves dan je cerkev odprta in nas vabi, da molimo pri božjem grobu.

Pri nas je navada blagoslova velikonočnih jedil po vaseh. To je lep dogodek, žal pa zaradi šibkega obiska ljudi pri božjem grobu, ta dan Jezus v cerkvi pogosto sameva.

Zjutraj ob 7 ^uri je blagoslov ognja pri cerkvi. Ta blagoslovljeni ogenj ponesemo na svoje domove, morda pa je tudi prilika, da z njim podarimo svojim sosedom pozornost.

Blagoslov velikonočnih jedil:

dopoldne:

ob 9 ^uri Polžanska vas

ob 9.30 ^uri Polžanska Gorca

ob 10 ^uri Bobovo

ob 11 ^uri Žnidarjeva kapela

ob 12 ^uri Vrbovškova kapela

ob 12.30 ^uri sv. Mihael, Pečica

popoldne:

ob 14 ^uri Jerovska vas

ob 14.30 ^uri  Žurmanov križ

ob 15. ^uri Lemberg

ob 15.30 ^uri Mestinje

ob 16. ^uri  Nova vas

ob 17.45 ^uri Sladka Gora

V primeru dežja bo zato blagoslov velikonočnih jedil v župnijski cerkvi ob 10.uri, ob 11uri  ob 13.uri  ob 15uri ob 17uri in ob 17.30,v Lembergu ob 14uri in pri sv. Benediktuob 16uri

Ob 18 ^uri je začetek velikonočne vigilije (vigilija pomeni bedenje).

Bogoslužje velikonočne vigilije obhajamo v soboto ob 18.00. Prav bi bilo, da bi ga še pozneje, saj spominja na bedenje in nočno dogajanje odrešenja.

Slavje luči začnemo pred cerkvijo. Blagoslovimo ogenj in prižgemo velikonočno svečo, znamenje vstalega Kristusa. Blagoslov sveče je še posebej slovesen in se glasi:

1. Kristus včeraj in danes – začrta navpično črto,
2. začetek in konec – začrta prečno črto,
3. alfa - začetek abecede, nad križ zapiše A,
4. in omega – pod križ zapiše Ž grške abecede Ω
5. njegovi so časi – v zgosnji desni kot zapiše prvo črko letnice 2
6. in vekovi – v zgornji desni kot zapiše drugo številko letnice 0
7. njemu slava in čast – v spodnji levi kot zariše tretjo številko letnice 0
8. vekomaj. Amen – v spodnji desni kot zariše četrto številko letnice 8

Nato gremo z blagoslovljeno svečo v cerkev. Najprej poslušamo velikonočno hvalnico.

Besedno bogoslužje nam razlaga čudovita dela, ki jih Bog izvršuje za svoje ljudstvo predvsem z Jezusovim vstajenjem.

Krstno bogoslužje vsebuje blagoslov krstne vode, s katero v velikonočnem času krščujemo novokrščene. V prvi cerkvi so v tem večeru krščevali vse, ki so se pripravili na zakrament svetega krsta.

Evharistično bogoslužje je višek velikonočne vigilije.

VELIKA NOČ je naš največji praznik. Na velikonočno jutro ob 6.30 je vstajenjska procesija. Začnemo jo pri božjem grobu s trikratnim prepevanjem Aleluja. Nato se zvrsti procesija, kjer poleg Najsvetejšega v monštranci nosimo tudi kip vstalega Zveličarja. Ta slovenski običaj nam pomaga globlje doživeti radost ob Jezusovi zmagi nad smrtjo. V znamenje veselja so bogoslužna oblačila v bele barve.

Po procesiji se slovesno nadaljuje sveta maša v cerkvi.

Na pepelnico po pustnem torku začenajmo postni čas. Mašo bomo začeli s pepeljenjem. Na pepelnico je strogi post.

Postna postava

Strogi post je na pepelnično sredo in na veliki petek. Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta.
Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta.
Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali je kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb …), post in zdržek odpadeta.
Za duhovnike, redovnike in redovnice, ki se hranijo doma, ne velja olajšava za petke zunaj postnega časa.
Post in praznik
Post je lahko čas, ki je več kot odpoved; lahko je čas praznovanja.
Nekaterim stvarem se lahko odpovemo in praznujemo zaradi drugih.

Posti se sojenja drugih; praznuj zaradi Kristusa, ki biva v njih.
Posti se temnih misli; praznuj zaradi božje ozdravljajoče moči.
Posti se besed, ki onesna­žu­jejo; praznuj z besedami, ki dvigajo.
Posti se nezadovoljstva; praznuj s hvaležnostjo.
Posti se jeze; praznuj s po­trpežljivostjo.
Posti se skrbi; praznuj zaradi božje previdnosti in skrbi zate.
Posti se pritoževanja; praznuj s čudenjem.
Posti se naglice in raztresenosti; praznuj z nepretrgano molitvijo.
Posti se praznega govorjenja; praznuj s tišino.
Posti se grenkobe; praznuj z odpuščanjem.
Posti se obupa; praznuj z upanjem.
Posti se skrbi zase, praznuj s sočutjem do drugih.
Posti se naveličanosti; praznuj z navdušenjem.

Verouk v mesecu marcu:

petek, 7. marec 1. razred ob 16.00,

8. in 9. razred ob 14.30, 6. razred, ob 16.00, 7. razred ob 17.30

petek, 14. marec -  velikonočne delavnice se začno ob 15.00, zaključijo se ob 18.00

1., 2.., 3. 4., 5. 6., 7. 8. in 9. razred ob 15.00,

Delavnice bodo vsebovale križev pot, pripravo in nato spoved, ter delo v različnih skupinah.

veliki teden:

veliki četrtek  maša ob 18.00,

veliki petek križev pot ob 15.00 , obredi ob 18.00

velika sobota obisk božjega groba lahko tudi z blagoslovom ognja ob 7.00 ali skozi ves dan in obredi ob 18.00

petek, 28. marec . 1. razred ob 16.00,

8. in 9. razred ob 14.30, 6. razred, ob 16.00, 7. razred ob 17.30

Velikonočne veroučne delavnice

 

Pred slovesnostjo so mladi pritrkovalci iz Šmartna v Rožni Dolini, vabili romarje k slovesnosti, kise je začela ob 20. uri. Vodil jo je p. Primož Jakop, novomašnik iz kostrivniške župnije. Vodil nas je skozi mašno slavje in pri pridigi še prav posebej povabil k doživljanju Marijinega lika, katerega je iz svetopisemskih zgodb postavljal v naš svet čustev, razuma in odločitev.

Ob koncu maše se je v pristni pobožnosti razvila procesija okrog cerkve, s prepevanjem Lavretanskih litanij. S plameni sveč, ki so ožarjali obraze romarjev smo se zvrstili po ploščadi okrog cerkve.

Igranje vrtca

Po eno in pol urni slovesnosti se je slišalo vabilo »vižarja« Boštjana Juga iz Poljčan, da se zberemo v parku k igranju vrteca. Štiri skupine so se postavile v štiri polja v parku in se izmenoma predstavile z zapeto kitico Marijine pesmi, po navodilih »vižarja« z dvigom križa, na katerem so bile pritrjene tri bakle. Nato pa so začeli vsi hkrati prepevati vsak svojo Marijino pesem. Sledili so »vižarju«, ki jih je vodil po zelenici, kot bi se vila kača. Različna besedila in različne melodije so se zlivale v celoto. Ko je »vižar« vse štiri skupine združil in procesijo tako vodil, da jih je zvil v polža, je vsako skupino povabil, da izrazijo prošnje romanja. Pevski zbor iz Poljčan, in iz Studenic, folklorna skupina Košuta iz Poljčan in domači župnijski pevski zbor, so izrazili kratko prošnjo k Mariji. Nato je »vižar« vse romarje nagovoril, da naj lepo opravijo svojo romarsko pot, se spomnil romarjev, ki so bili radi na teh romarskih krajih in so se že preselili v večnost, hkrati pa povabil, da se prihodnje leto zopet srečamo.

Nočno bedenje

Po slovesni maši se je številna skupina iz Rogaške Slatine pripravila v cerkvi na nočno bedenje. Mnogi romarji so ponovno napolnili svetišče. Pesmi, molitve in branje odlomkov Svetega pisma smo v tej noči želeli posvetiti svetosti duhovnikov ter prošnjam za nove duhovne in redovne poklice. Trpljenje, ki ga povzroča klevetanje naj se spremeni v božji blagoslov pri delu za Gospodov vinograd. Presenečen sem bil nad odzivom in množičnostjo ljudi

13. avgust

Nabito polno Marijino svetišče in še romarjev, ki so po ozvočenju spremljali mašno slavje zunaj, je vodil somaševanje novomašnik Jože Povh, v spremstvu še treh novomašnikov in deset duhovnikov. Vsi štirje novomašniki so nam skupaj podelili novomašni blagoslov.  

Blagoslov zdravilih zelišč in cvetja

Slovesno obhajanje mašne daritve se je po obhajilu nadaljevalo še z: blagoslovom zdravilnih zelišč. Tudi blagoslovljena zelišča in cvetje so nam znamenje božjega varstva in našega veselja, da smo kristjani in so naša imena zapisana v nebesih.

Litanije Matere Božje, ki so za zaključek slavja povezane s prihajanjem ljudi okoli oltarja in njihovim prinašanjem darov, so svojevrstno doživljanje romarjev.

Po slovesnosti v cerkvi, se je prijateljsko druženje nadaljevalo zunaj. Koliko obrazov, prijateljskih stiskov roke, lepih želja, preprostega in iskrenega veselja.

SLADKA GORA 2007

Ob slovesnosti glavnega romarskega shoda vabim na Sladko Goro,

v nedeljo 12. avgusta ob 20.00, k maši, ki jo bo daroval novomašnik jezuit p. Primož Jakop. Po maši bo procesija z lučkami in prepevanje litanij.

Sledil bo romarski vrtec. Vrtec se bo odvijal po starodavnem običaju z istočasnim prepevanjem Marijinih pesmi in nagovorom vižarja.

 Nato bo nočno bedenje. V zavesti kako zelo nam primanjkuje duhovnih in redovnih poklicev in kako se v Sloveniji načrtno kleveta duhovnike, bomo molitve in prebiranje Svetega pisma še prav posebej namenili gorečnosti in svetosti duhovnikov in novim duhovnim poklicem.

13. avgusta bodo maše ob 7.30 in ob 10.00, ko bo slovesno mašo daroval novomašnik Jože Povh iz Slovenskih Konjic. Somaševali bodo tudi drugi novomašniki in duhovniki, ki bodo priromali.

Ob koncu maše bo blagoslov zdravilnih rož in litanije.

15. avgusta bodo na Sladki Gori maše ob 7.00 in ob 10.30.

Igranje vrtca nekoč

Vrtec se je odvijal pod vodstvom starejšega in izkušenega romarja vižarja. Ta je nosil križ, na katerem so bile pritrjene goreče sveče. Pri cerkvi so se zbrali v procesijo. Romarji so hodili po dva skupaj. Moški so v procesiji hodili odkriti. V kačastih zavojih je vižar med prepevanjem pesmi romarjev iz različnih krajev, ki so istočasno peli vsak svojo pesem, vodil procesijo.

Ko so bili romarji v polžu strnjeni okrog vižarja so prenehali peti in vižar je imel nagovor. Po končanem nagovoru so se romarji odpravili k počitku, največkrat kar v cerkev, da so tam dočakali jutra.

Pred leti smo začeli oživljati to obliko druženja romarjev z novejšimi poudarki. Izvirno, najstarejšo obliko igranja vrtca bomo skušali letos uprizoriti. Letošnja bo še prav posebej zanimiva, saj bodo nekateri romarji v nošah, kot so jih nosili tukajšnji domačini pred 250 in več leti ter jih je Franc Jelovšek upodobil na sladkogorskih freskah.

Vabilo k molitvi in sprejetju blagoslova

»Za novomašni blagoslov se izplača podati na pot tako daleč, da si nov par čevljev znucaš«

Ta ljudski pregovor iz preteklih časov nam pove koliko veselja in navdušenja je bilo med verniki ob novih duhovnih poklicih. Gotovo je tudi v sedanjem obdobju med nami veliko navdušenja nad novimi duhovnimi poklici. Na Sladki Gori mineva letos 10 let od nove maše Damjana Ratajca. Letošnji romarski shod je zaznamovan še prav posebej z novomašniki. Tako bomo kar pri dveh slovesnih mašah prejeli novomašni blagoslov.

V zavesti kako zelo nam primanjkuje novomašnikov smo letos še prav posebej vabljeni, da opravimo nočno bedenje v katerem bomo namen molitev še prav posebej namenili svetosti duhovnikov in novim duhovnim poklicem. Prav prisrčno vas vabim k molitvi. Po vsem tem kako zelo blatijo in moralno diskreditirajo duhovnike sem prepričan, da smo takšnega druženja ob sladkogorski Mariji še kako potrebni. Na romarskem shodu bo prilika za sveto spoved.

Zaključili smo z veroukom v šolskem letu 2006/07, podelitvijo spričeval, šmarničnih nagrad in refleksijo s starši letošnjih veroučencev.

Letošnja refleksija omenjenih dogodkov sega tudi nekoliko v preteklost, saj podobne refleksije še na Sladki Gori nismo imeli. Vzrok zanjo je tudi predstavitev razmer, ki so bile v zadnjih letih posledica sprememb v učnih programih in tudi posebnosti, ki jo ima sladkogorska župnija.

V minulem šolskem letu se je verouk poučeval na treh mestih: na Sladki Gori v župnijskih prostorih, na Mestinju v osnovni šoli in v Dolgi Gori v gasilskem domu. Na Sladki Gori so obiskovali verouk učenci od 1. – 3. razreda (9) otrok, na Mestinju od 1. – 4. razreda 17 otrok, v Dolgi Gori od 1. – 8. razreda 28 otrok, veroučenci iz šmarske šole od 4. – 9. razreda 39 otrok. Zaradi poučevanja verouka v Dolgi Gori so 3 otroci iz Bobovega izpadli iz možnih kombinacij in so starši delali z njimi individualno, njihovo preverjanje pa je bilo v sklopu nedeljske maše. Velik problem verouka je bil v številnih kombinacijah iz različnih razredov. Otroci Sladkogorske šole so imeli trojno kombinacijo, na Mestinju je bila dvojna kombinacija, ostale kombinacije  skupin pa so bile vse od treh do pet različnih starosti v eni skupini. Četudi sem imel v šolskem letu 8 različnih skupin 93 otrok na različnih koncih je v minulem delu zaradi načina dela uspeh veroučnega znanja primeren pogojem dela, ki smo ga imeli. Dosegali smo lepe rezultate glede obiskov verouka, kakšnega boljšega znanja pa tak način dela, v katerem je bilo zame ras vloženega maksimalna moč angažiranja ni prinesel.

Šmarnice so se z sodelovanjem laikov odvijale na štirih različnih krajih: v Dolgi Gori, v Lembergu, na Mestinju in na Sladki Gori. Obiskovalo je okrog 100 otrok, za vesten obisk so na praznik rešnjega Telesa in Rešnje krvi, minuli četrtek razne skupine pripravile štiri oltarje. Zaradi muhastega vremena smo oltarje letos morali pripraviti kar  v cerkvi. Šmarničarji so oltarje okrasili s svojimi najljubšimi igračami in ostalimi spominki, ki so jih prejeli in jim veliko pomenijo. Sodelovali so z branjem pri maši, s prošnjami in citati, ki so jih polušali v mesecu maju pri šmarnicah. Vestni obiskovalci, ki so v maju obiskali vsaj 25 šmarničnih dni, so prejeli tudi razne nagrade.

Od 93 veroučencev je po srečanju z dekanom v cerkvi, prejelo spričevalo 77 otrok. Nekateri so bili opravičeno zadržani zaradi programa na šmarski šoli. S tem, ko so prejeli spričevala, so bili vabljeni, da naj še naprej radi hodijo ob nedeljah k maši, sledilo pa je tudi vabilo na sladkogorski oratorij, ki bo od 10. do 12. avgusta na Sladki Gori.

Minuli petek je bilo tudi srečanje s starši veroučencev. Udeležilo se ga je staršev in skrbnikov 48 veroučencev. Po predstavitvi razmer so bili seznanjeni z odločitvijo, da se za prihodnjo veroučno leto verouk reorganizira. Ves verouk bo potekal na Sladki Gori, ne bo več vezan na prihajanje šolskih avtobusov za tiste, ki ob različnih urah prihajajo z avtobusi domov. Urnik verouka bo prilagojen tako, da bo glede na šolske urnike se začel ob 16.00 ali 16.30, bo trajal dve šolski uri in se bo združeval samo v dvojno kombinacijo. Verouk bo zato potekal v dveh popoldnevih, prej bo na vrsti nižja stopnja, kasneja pa višja. Glede na izkušnje z veroučenci prejšnjih let, da je vsak drugi teden uspešnejše, če otroci obiskujejo tudi redno nedeljsko mašo in v maju šmarnice, bomo uporabili to možnost. Za otroke, ki so v tem popoldanskem času zasedeni z drugimi obšolskimi dejavnostmi ali so starši zaradi službenih obveznosti v nemoči, da jih pripeljejo, bo še rezervna skupina vsako soboto. Ta bo mešana in bo zajela tiste, ki čez teden iz opravičljivih razlogov ne bodo mogli priti.

Razmere sprememb na področju šolanja so takšne, da bo od vas, dragi starši terjal še več angažiranosti. Vem, da je v posameznih primerih težko organizirati prevoze otrok, toda prepričan sem, da bo s sodelovanjem med sosedi ali iskanjem še dodatnih možnosti to izvedljivo. V kolikor bi se našla še kakšna dodatna učna pomoč bomo lahko razporejali tudi drugače. V sedanjih razmerah pa tudi zaradi mojih dodatnih duhovniških obveznosti, ki so mi bile naložene v tem letu, ne morem drugače.

Z dobro voljo, pripravljenostjo v sodelovanje, upam na boljši uspeh znanja, na naše skupno dobro, za kar se po svojih močeh vsak izmed nas potrudi, kolikor se more in zna.

Pri vsem tem si močno želim, da ne bi Jezusa do novega šolskega leta preprosto poslali na oddaljene počitnice.

Natančna izvedba veroučnega programa bo predstavljena ob začetku šolskega leta 2007/08. Urnik veroučnih ur bo objavljen sproti v župnijskih listih in na internetu.

Veliki petek, 6. 4. 2007

Gospod, prebodli, umorili smo te. Mrtvemu smo prebili vhod, da je lahko pritekla kri in voda.

Vstopam v krvavo daritev – evharistijo, da se operem, da zaslutim in zaživim Tvojo podarjenost in izbranost. »Kri odrešenja«, simbol življenja, hrana telesa. Danes teče na zemljo, škropi in izmiva v neznanskih mukah najglobljo ranjenost, zato spomin Gospodovega trpljenja, smrti in vstajenja, sveta daritev, najsvetejši oltarni zakrament, Gospodova večerja, lomljenje kruha. Velikonočna večerja se je zaključila na križu. O trajala je, trajala in zanj, ki jo je opravljal je nikakor ni hotelo biti kraja.

Voda krstne milosti, pritekla si iz prebodene strani. Zakrament vstopa v občestvo Ljubezni. Vstopnica v božje naročje. Kopel prerojenja in prenovitve v Svetem Duhu.

Na tvoji srčni strani je vhod k zakramentom. S krstom smo potopljeni v Kristusovo smrt, z njim smo vstali kot »nova stvar«. Za vedno pripadamo Kristusu, saj smo zapečateni z njegovim neizbrisnim znamenjem.

Gospod Jezus Kristus, odkupljen in odrešen sem s ceno tvoje prelite krvi. Ljubljen sem z ljubeznijo, ki te je pripeljala preko križa in groba k Očetu, ki je Ljubezen sama. Pošiljaš me oznanjat to ljubezen. V »sevko« mi poklanjaš seme, podarjaš mi korake, krepiš mojo voljo, ozdravljaš mojo nevero, samo da bi zmogel slišati in posredovati naprej sporočilo, da nas ne zapuščaš v nobeni preizkušnji. In sporočilo »tretjega dne«?

Velika noč 2007

Zveličar naš je vstal iz groba, razveseli se kristjan

Gospod, kam naj gremo, besede večnega življenja imaš

Tebe, Boga hvalimo, .....

Gospodova beseda je svetilka našim nogam

V tvoji luči Gospod, nam vse postaja svetlo.

Na praznik Gospdovega razglašenja, 6. 1. 2007 se je na začetku jutranje maše na pevskem koru, po zapeti vstopni pesmi, poslovila od tega sveta Štefka Majcen.

Štefki v Slovo (poslovilni govor  župnika)

Za nas tukaj zbrane danes Sladko Goro opravičeno imenujemo Žalostna gora, saj je v tem svetišču kar nas je zbranih, da se poslovimo, komaj mogoče dojeti, da se je od zemeljskega popotovanja, prepevanja, skrbi in razdajanj za druge, poslovila naša Štefka.

A takšna: preprosta, skromna in zelo bistra - kot je bila, bi me zdajle Štefka gotovo popravila in želela, da danes Sladko Goro po njeno imenujemo: Vesela Gora, oziroma gora Vnebovzetja.

Življenjske cilje, predanost in službo Cerkvi (z veliko začetnico), ki jo je uresničevala v dejavni ljubezni do bližnjih, je imela visoko postavljene.Izbrana je bila, da jo na dan tretjega božiča, kar iz pevskega kora, Bog pokliče k sebi.

Če kdo, si sam kot sladkogorski župnik, zastavljam vprašanje, na katerega ne vem odgovora. Kdo bo nadaljeval njeno tako zavzeto in plemenito delo, ki nam je bil vsem tukajšnjim župnikom v neizmerno oporo, vsem faranom pa tako samoumevno, da je bila naša Štefka povsod na pravem mestu in s pravo besedo, kadarkoli smo bili v stiski za delo ali raznimi nagovori in posveti?

Zato v tem trenutku, kljub neizmerni žalosti ugotavljam, da je sladkost Sladke Gore opravičeno tako poimenovana tudi zaradi njenih del, njenega smeha, njenih zdravic in pesmi, ki nam jih je še posebej v zadnjem desetletju tako številno podarjala.

Štefka je prišla kot vedno naglih korakov v cerkev na praznik Gospodovega razglašenja. Današnja božja beseda ob njenem slovesu je ravno zato vzeta iz tega praznika.

Modri so šli za nebesnim znamenjem in po dolgi poti odkrili Odrešenika v vse drugačnih okoliščinah, spoznali so ga in ga počastili ter mu darovali zlato kadilo in miro.

Štefkino življenje, skoraj osem desetletij dolgo, je bilo živeto po podobni poti. Po še zapeti pesmi Kaj se vam zdi pastirci vi, se je preselila med angelske zbore, da nam kaže na tisti veseli glas, ki prihaja med nas, naravnost z nebes veseli glas. Zato kljub žalosti v srcu vidimo to zgovorno znamenje in sporočilo, ki ga ima za nas danes Štefka, izpovedanega že pred leti v njeni pesmi Vsak človek svojo zvezdico ima:

Ko pa človek dozori, v bolezni in trpljenju se kali,

Tudi takrat je zvezdica, da upanje in moč mu da,

Da upanje in moč mu da, ker človek svojo zvezdico ima.

Štefkina zvezda je ugasnila za naše zemeljsko bivanje, a njeno bogato življenje nam govori in nas uči.

Še posebej je to poudarila v svoji pesmi Gospodov dan

Ko v nedeljo zjutraj zvon se oglasi, bim bam, bim bam,

kristjan že dobro ve, da v cerkev se mudi, bim bam,

zato skrbi posvetne brž odloži stran, bim bam,

in v cerkev se odpravi, ker je Gospodov dan, bim bam.

z blagoslovljeno vodo se najprej poškropi,

nato pa dalje stopi, zazre se na oltar,

se v božjo službo vključi na ta Gospodov dan.

Tu moli zdaj prav pobožno in gleda na oltar,

besedo božjo sluša, ker je Gospodov dan.

Kdor besedo božjo bo poslušal rad,

bo v svojem srcu srečen, na duši pa bogat.

Štefka, s tega mesta izrekam ob vašem umrlem telesu besedo hvala, ne kot jo navadno rečemo, ampak tisti hvala, za katerega sem trdno prepričan, da naš nebeški Gospodar izreka besede, ki jih je zapisal evangelist: »Prav dobra in zvesta služabnica, v malem si bila zvesta, pojdi v veselje svojega Gospoda.« Zato je prav, da je danes to svetišče še naprej »Vesela gora« in upanje, da se srečamo.

Izprosite nam Štefka župnijskih sodelavcev po vašem zgledu in vzoru, drugače ne vemo, ne vem… kako naprej.

December 2006. Znova smo v prazničnem vzdušju.

Tako dolga je noč, svetloba kar ne more prodreti in roditi novega dne. Še tako velik plamen adventnih sveč je zaman, če ne bomo slišali sporočila božičnega praznika.

Postavljanje jaslic nam skuša priklicati vzdušje mlade nazareške družine, na poti daleč od doma, brez prijaznih sorodnikov, v revščini in navkljub vsemu pomanjkanju v prisotnosti Boga. Jaslice nas vabijo v družbo pastirjev, ki slavijo Boga za vse kar jim je povedano in kar so videli.

Veselje, ki ga je na svet prinesel Kristus, premaga vsak strah. To veselje je sposobno narediti čudovita dejanja. Odrešeni smo. Na svet je prišel Odrešenik, ki bo kot Emanuel ostal z nami do konca sveta. Sprejeti in živeti božič pomeni zavedati se, da nismo več sami. Bog je z nami.

Želim sebi in Vam ponoviti besede sv. Avguština: »O, človek, prebudi se, zate je Bog postal človek« (Govor 185). Z učlovečenjem se je Bog povezal z nami in postal eden izmed nas, zato je lahko rekel: »Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste storili meni. Česar niste storili enemu od teh najmanjših, tudi meni niste storili« (Mt 25, 40. 45).

Preselimo se k verski statistiki župnije Sladka Gora, za leto 2006

KRSTI

V minulem letu 2006 je bilo na Sladki Gori dvanajst krstov:

Kristjan Čonč, Pijovci,

Miha Kampuš, Pijovci,

Patricija Arzenak, Dolga Gora,

Domen Lipavec Zidanšek, Pijovci

Jan Fajs, Nova vas,

Karmen Skaza, Mestinje,

Simon Gajšek, Mestinje,

Vita Švajger, Ravne na Koroškem,

Voranc Pipuš, Slovenske Konjice,

Klara Zupančič, Polžanska Gorca,

Glorija Podkrižnik, Polžanska Gorca,

Alen Kampuš, Podturn, Podplat,

Timmy Anej Horvat, krščen v bolnišnici v Ljubljani, živijo v drugi župniji.

V župniji živečih, je bilo na Sladki Gori krščenih devet otrok, štirje živijo v drugih župnijah. O krščenih sladkogorskih faranih v drugih župnijah nimam podatkov. Razmerje je po vsej verjetnosti približno enako.

Šest otrok je bilo rojenih v cerkveno sklenjenih zakonih, šest nezakonskih, eden civilno zakonski.

Rojstva, oziroma krsti v preteklih desetletjih: leta 1996 je bilo 23 krstov; leta 1986 je bilo 16 krstov; leta 1976 je bilo krščenih 19 otrok; leta 1966 je bilo 42 krstov; leta 1956 pa 40 krstov.

POGREBI

V letu 2006 je umrlo štirinajst faranov, deset moških in štiri ženske. Dve sta pokopani v sosednjih župnijah.

Janez Škorc, rojen 1943,

Edvard Krumpak, rojen 1933,

Hinko Jurečič, rojen 1960,

Anton Pevec, rojen 1965,

August Lipuš, rojen 1931,

Franc Kokot, rojen 1934,

Amalija  Babič, rojena 1942,

Jožef Debevec, rojen 1919,

Srečko Pintar, rojen 1961,

Jožef Novak, rojen 1941,

Vida Zorko, rojena 1963,

Karel Čeh, rojen 1938

Frančiška Filej, rojena 1922, pokopana na Kristan Vrhu

Đurđa Krajnc, rojena 1933, pokopana v Šmarju

Z zakramenti usmiljenja je bilo pospremljenih  pet rajnih, neprevidenih pa je bilo sedem umrlih oseb, pokopanih Sladki Gori.

Nihanja me številom pogrebov v preteklih desetletjih:

- leta 1996 je umrlo 19 faranov, leta 1986 je umrlo 20 faranov, leta 1976 je umrlo 11 faranov,  leta 1966 je umrlo 26 faranov, leta 1956 je umrlo 33  faranov.

POROKE

Leta 2006 se je poročilo na Sladki Gori šest parov:

Iršič Gregor, Hitrec Ivona,

Volavšek Marko, Vehovar Marta,

Javornik Damjan, Hribernik Marja,

Weiss Andreas, Cenc Marjana,

Petelinšek Boštjan, Dimec Simona,

Zupančič Srečko, Zorin Marjana.

Število porok v preteklih desetletjih:

Leta 1996 se je poročilo na Sladki gori pet parov; leta 1986 1 par; leta 1976 trije pari; leta 1966 dvajset parov in  leta 1956 petnajst parov.

Številke v statistiki nas tudi letos ne vzpodbujajo k optimizmu. Morda smo se vsega že tako privadili, da je novoletna statistika rdečih številk nekaj, za kar niti nimamo več moči razmišljati, da bi lahko bilo tudi drugače. Že deseto leto vas v tem času seznanim s podobno tematiko razmerij med rojstvi in pogrebi. V letošnjem letu so številke skoraj izenačene, problem pa je v tem, ker številne mlade družine z otroki ne živijo v sladkogorski župniji.

 Župnik na Sladki Gori,  Franci Bizjak je v zadnjem mesecu pred smrtjo, 17. 12. 1986 zapisal naslednje besede:

»Ta teden smo se oklenili tega križa tudi mi v župnišču. Vse premorem v Njem, ki mi daje moč. Te Pavlove besede so bile spodbuda za mene, ker sem preizkušen s težo križa moje težke bolezni. Zdelo se mi je, da mi je bil ta teden križ lažji. Vse nas v župnišču pa je povezal, da smo si bili te dni bolj blizu. Skušali smo biti drug drugemu v oporo in pomoč pri vseh opravilih. Daj, Gospod, da bi bil križ še mnogim v naši župniji priložnost, da se srečajo z Gospodom in poglobljeno vero. Da bi bil križ vsem opora, da bi tako začutili kako so bogati, ker nosijo Boga v svojem srcu. Ne bojte se sprejeti Jezusa v svoje življenje in domove! Križ pa naj bo svetilnik vsem, da bi svoje naloge krščanskega življenja v redu izpolnjevali, tako lahko upamo, da nam bo križ v ponos in ne v pohujšanje. Želim, da bi ob križu našlo čim več ljudi mir, edinost in bogat zaklad, ki ga ne more nihče vzeti«                 november 1986

Misli na čudovit način opisujejo njegov vzpon na Kalvarijo in so ogledalo njegove preizkušene duše, zato jih opravičeno imenujemo »duhovna oporoka župnika Bizjaka«

Gornje misli je leto po smrti objavil njegov naslednik, takratni sladkogorski župnik dr. Ivan Rojnik. Zbral je spomine na umrlega mladega župnika pri otrocih in mladincih in sestavil brošuro, ki je izšla ob prvi obletnici njegove smrti, decembra 1987. Zapisane misli so želele pokazati hvaležnost za vse kar je dobrega storil v življenju in še posebej na Sladki Gori.