Sladkogorski vinorodni griči obkrožajo biser, romarsko Marijino cerkev, ki so jo naši predniki poimenovali Sv. Marija – čudodelna Mati Božja in Sv. Marjeta Antiohijska. Zgradili so jo na mestu prvotne cerkve sv. Marjete. Sladkogorski griči so po letu 1738 postali spremljevalci v trumah zbirajočih se množic. Zemeljska skorja je razgrnila nepojasnjeno odkritje v eni od jam, ki jih tod pod površinami travnate ruše ob deževju ustvarjajo vodni tokovi.

Sedanja župnijska cerkev je pomemben spomenik kulturne dediščine na Slovenskem zaradi veličastne arhitekture in bogate opreme. Načrte za svetišče je izdelal Jožef Hoffer. Graditi so ga začeli leta 1743, leta 1754 ga je posvetil takratni goriški nadškof Karel Mihael Attems.

Oprema svetišča je bila narejena v več delavnicah. Izdelovalec glavnega oltarja ni znan, stranska oltarja pa sta delo celjskega kiparja in rezbarja Ferdinanda Galla. V tretji kiparski in rezbarski delavnici Janeza Jurija Mersija, ki je bila prvotno v Rogatcu, pozneje pa v Slovenj Gradcu, so izdelali oltarja v obeh kapelicah, obe spovednici in prižnico. Kipi na slemenu fasade in orgelski omari so delo Jožefa Strauba. Orgle je izdelal mojster Janeček iz Celja leta 1755. V cerkvi najdemo delo še enega znamenitega baročnega slikarja, Antona Cebeja. Njegovo delo je oljna slika Marijin sprejem v nebesih.

Naročnik poslikave in cerkvene opreme, župnik v Lembergu Ivan Mikec, ter freskant in načrtovalec oltarjev, Franc Jelovšek, sta s sladkogorskim svetiščem ustvarila prostor za globoko versko doživljanje, ki mu za to obdobje ni primere na Slovenskem. Freske so nastale v letih od 1752 do 1754. Govorica fresk in simbolna govorica celotne cerkve nas močno nagovarjata, najbolj pa pritegne upodobitev božjepotne Matere Božje v glavnem oltarju.

Razgibano zgrajeno svetišče se čudovito zliva v valovito pokrajino. Neobičajno zalomljena streha, elegantni stolpiči, trikrat zalomljena fasada, igriva okna in portali dajejo cerkvi svojevrstno zunanjost. Harmonijo dopolnjuje tudi lepo urejena okolica.

Na Sladki Gori je vsakoletno romanje 13. avgusta. Na predvečer romanja ponovno oživljamo romarsko procesijo, ki so jo nekoč poimenovali Romarski vrtec

Ob 250-letnici postavitve Marijine cerkve je izšla knjiga Skriti biser, zbornik župnije Sladka Gora. V kašči nad župnijsko kletjo je na ogled razstava številnih fotografij rojakinje Sonje Kamplet Rotar in drugih avtorjev, razstava pirhov Eme Zabukovšek in drugih listin ter predmetov, ki osvetljujejo bogato življenje ljudi, opisano tudi v zborniku.

Župnijska klet – kozolec. Na portalu nad vhodom v klet je zapisana letnica 1802. Klet je bila zgrajena kot ledenica, da bi imela župnija možnost voziti ribe v oddaljene samostane in na trg. Klet je obokana po vsej dolžini, torej 20 metrov. Način gradnje dokazuje, da so jo gradili italijanski potujoči zidarski mojstri. Tudi ob visokih zunanjih temperaturah se v kleti ohrani primeren hlad, saj je graditelj zelo dobro rešil zračenje in svetlobo.